-
1 at
[æt]( showing)1) (position: They are not at home; She lives at 33 Forest Road) v, na2) (direction: He looked at her; She shouted at the boys.) na, proti3) (time: He arrived at ten o'clock; The children came at the sound of the bell.) ob4) (state or occupation: The countries are at war; She is at work.) v, na5) (pace or speed: He drove at 120 kilometres per hour.) na6) (cost: bread at $1.20 a loaf.) po•- at all* * *[æt, ət]prepositionob, pri, zraven; proti, k, v, na; zato aim at s.th. — meriti na kajall at once — nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega nebato be at s.th. — ukvarjati se s čimat the bottom — na dnu, spodajto receive s.th. at s.o.'s hands — dobiti kaj od kogato be hard at s.th. — naporno delati, truditi se s čimto laugh at s.o. — posmehovati se komuat loggerheads — v sporu, sprtat most — največ, kvečjemunot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)at one — složno, sporazumnoat school — v šoli, pri poukuat sight — na pogled, po videzuat stake — v nevarnosti, na kockiat that — vrh tega, poleg tega; kljub temuwhat are you at? — kaj počneš? -
2 beck
[bek]* * *I [bek]nounmigljaj, namig, znak; kimanjeto be at beck and call — biti na voljo, na razpolagoto have s.o. at one's beck — razpolagati s komII [bek]nounpotočekIII [bek]transitive verb & intransitive verbpoetically pomigniti, znak dati, pokimati -
3 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po -
4 good
[ɡud] 1. comparative - better; adjective1) (well-behaved; not causing trouble etc: Be good!; She's a good baby.)2) (correct, desirable etc: She was a good wife; good manners; good English.)3) (of high quality: good food/literature; His singing is very good.)4) (skilful; able to do something well: a good doctor; good at tennis; good with children.)5) (kind: You've been very good to him; a good father.)6) (helpful; beneficial: Exercise is good for you.; Cheese is good for you.)7) (pleased, happy etc: I'm in a good mood today.)8) (pleasant; enjoyable: to read a good book; Ice-cream is good to eat.)9) (considerable; enough: a good salary; She talked a good deal of nonsense.)10) (suitable: a good man for the job.)11) (sound, fit: good health; good eyesight; a car in good condition.)12) (sensible: Can you think of one good reason for doing that?)13) (showing approval: We've had very good reports about you.)14) (thorough: a good clean.)15) (healthy or in a positive mood: I don't feel very good this morning.)2. noun1) (advantage or benefit: He worked for the good of the poor; for your own good; What's the good of a broken-down car?) dobro2) (goodness: I always try to see the good in people.) dobro3. interjection(an expression of approval, gladness etc.) dobro!- goodness4. interjection((also my goodness) an expression of surprise etc.) moj bog!- goods- goody
- goodbye
- good-day
- good evening
- good-for-nothing
- good humour
- good-humoured
- good-humouredly
- good-looking
- good morning
- good afternoon
- good-day
- good evening
- good night
- good-natured
- goodwill
- good will
- good works
- as good as
- be as good as one's word
- be up to no good
- deliver the goods
- for good
- for goodness' sake
- good for
- good for you
- him
- Good Friday
- good gracious
- good heavens
- goodness gracious
- goodness me
- good old
- make good
- no good
- put in a good word for
- take something in good part
- take in good part
- thank goodness
- to the good* * *I [gud]adjectivedober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; celas good as — skoraj, tako rekočgood at, a good hand at — spreten, mojster v čemgood cheer — veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogumbe good enough to... — bodi tako dober in...good for nothing — zanič, nerabento hold good — dobro se obnesti, obveljaticommerce your good self — vaša cenjena firma (v pismih)good speed! — mnogo sreče!that's a good'un! — ta je dobra!to throw good money after bad — razmetavati denar, zapravljatigood night! — lahko noč!good Lord! — zaboga!good for you! — prav imašcolloquially good and ready — popolnoma pripravljenII [gud]noundobro, korist, ugodnost; premoženje; plural blagofor good (and all) — za vedno, za vselejto the good — povrh, poleg redne plačewhat's the good of it? — kakšen smisel ima?American dry goods — blago na metre (tekstil, sukanec)American colloquially to deliver the goods — izpolniti obljubo -
5 love
1. noun1) (a feeling of great fondness or enthusiasm for a person or thing: She has a great love of music; her love for her children.) ljubezen2) (strong attachment with sexual attraction: They are in love with one another.) ljubezen3) (a person or thing that is thought of with (great) fondness (used also as a term of affection): Ballet is the love of her life; Goodbye, love!) ljubezen, strast4) (a score of nothing in tennis: The present score is fifteen love (written 15-0).) nič2. verb1) (to be (very) fond of: She loves her children dearly.) ljubiti2) (to take pleasure in: They both love dancing.) ljubiti•- lovable- lovely
- loveliness
- lover
- loving
- lovingly
- love affair
- love-letter
- lovesick
- fall in love with
- fall in love
- for love or money
- make love
- there's no love lost between them* * *I [ləv]nounljubezen (of, for, to, towards za); ljubica, ljubček; colloquially ljubka stvar; sport brez zadetka, brez golafor love — za šalo, zastonj, iz ljubezninot for love or money — za nič na svetu, za noben denarto make love to — dvoriti, ljubimkati, spolno občevatilove in a cottage — poroka iz ljubezni, poroka brez denarjasport love all — brez zadetkaII [ləv]1.transitive verbljubiti, rad imeti;2.intransitive verbljubiti, biti zaljubljenlove me, love my dog — če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijateljeLord love you! — za božjo voljo! (presenečenje)to love to do s.th. — zelo rad kaj delati -
6 temper
['tempə] 1. noun1) (a state of mind; a mood or humour: He's in a bad temper.) razpoloženje2) (a tendency to become (unpleasant when) angry: He has a terrible temper.) razdražljivost3) (a state of anger: She's in a temper.) jeza2. verb1) (to bring metal to the right degree of hardness by heating and cooling: The steel must be carefully tempered.) kaliti2) (to soften or make less severe: One must try to temper justice with mercy.) ublažiti•- - tempered- keep one's temper
- lose one's temper* * *I [témpə]nountemperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje; figuratively razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost); figuratively obvladanost, umirjenost, mirnost; technical mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline); technical trdota (jekla itd.); obsolete (telesna) konstitucija; obsolete kompromisin a bad temper — slabe volje, jezen ( with na)out of temper — slabe volje, jezento be in a temper — biti jezen (besen, razkačen)to have an evil temper — biti nagle jeze, biti togotento get (to fly) into a temper — razjeziti se, pobesnetito get out of temper — znevoljiti se, razjeziti seto keep (to control) one's temper — obvladati se, brzdati se, ostati mirento lose one's temper — razjeziti se, izgubiti potrpljenjeto put s.o. out of temper — spraviti koga v slabo voljo, razjeziti kogaII [témpə]transitive verbublažiti, olajšati, pomiriti, brzdati, oslabiti, popraviti; music umeriti, znižati, temperirati (ton); mešati, umesiti (ilovico); razredčiti (pijače); temperirati; kaliti (zlasti jeklo); ojekleniti; pripraviti, zmešati (barve)to temper the passions — brzdati strasti; intransitive verb omehčati se, postati popustljiv; technical imeti pravo trdoto, postati gibek, prožen -
7 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni); -
8 put
[put]present participle - putting; verb1) (to place in a certain position or situation: He put the plate in the cupboard; Did you put any sugar in my coffee?; He put his arm round her; I'm putting a new lock on the door; You're putting too much strain on that rope; When did the Russians first put a man into space?; You've put me in a bad temper; Can you put (=translate) this sentence into French?) postaviti2) (to submit or present (a proposal, question etc): I put several questions to him; She put her ideas before the committee.) zastaviti3) (to express in words: He put his refusal very politely; Children sometimes have such a funny way of putting things!) izraziti4) (to write down: I'm trying to write a letter to her, but I don't know what to put.) zapisati5) (to sail in a particular direction: We put out to sea; The ship put into harbour for repairs.) zapluti•- put-on- a put-up job
- put about
- put across/over
- put aside
- put away
- put back
- put by
- put down
- put down for
- put one's feet up
- put forth
- put in
- put in for
- put off
- put on
- put out
- put through
- put together
- put up
- put up to
- put up with* * *I [put]nounmet kamna z rame; (borza) premijski posliII [put]1.transitive verbpoložiti, postaviti, dati kam, vtakniti ( in one's pocket v žep; in prison v ječo); spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu ( to put to death usmrtiti koga); posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes); poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo); napeljati, zvabiti (on, to k); napisati ( to put one's signature to a document); prestaviti, prevesti ( into French v francoščino); izraziti, formulirati ( I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?); oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto); uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti); zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog; I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas); staviti (on; denar na kaj); vložiti, investirati ( into v); naložiti (npr. davek, to put a taɔ on obdavčiti kaj); naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega); sport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into);2.intransitive verbpodati se, napotiti se, iti, hiteti ( for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odplutito put for home — napotiti se domov); nautical jadrati, krmariti, pluti; American izlivati se ( into v)to put s.o. above s.o. else — postaviti koga pred drugegato put one's brain to it — koncentrirati se na kaj, lotiti se česato put a bullet through — ustreliti, preluknjati kogato put in black and white, to put in writing — napisatito be hard put to it — biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemuput the case that — recimo, dato put o.s. in (under) the care of s.o. — postaviti se pod zaščito kogato put s.o. out of countenance — spraviti koga iz ravnotežjato put down the drain — vreči v vodo, neumno zapravitito put an end ( —ali stop, period) to — napraviti konec s čim, končatito put one's foot in it — narediti napako, osramotiti se, blamirati seto put s.o. on his feet — spraviti koga na nogeto put the finger on — pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)to put s.o. on guard — opozoriti koga na previdnostto put one's hands to — lotiti se; pomagatito put into the hands of s.o. — prepustiti komu, dati komu v roketo put out of one's head — izbiti si iz glave, pozabitito put s.o. in a hole — spraviti koga v neugodon položajto put it to s.o. — apelirati na koga, dati komu na voljoslang to put the lid on — presegati vse meje, biti višek česato put s.o.'s nose out of joint — spodriniti kogato put s.o. on his oath — zapriseči kogato put o.s. in s.o.'s place — vživeti se v položaj koga drugegato put s.o. right — popraviti kogato put in shape — spraviti v dobro kondicijo, oblikovatito put a spoke in s.o.'s wheel — metati komu polena pod nogefiguratively to put teeth into — zagristi se v kajto put s.o. through it — dajati koga na sito in rešetoto put into words — izraziti z besedami, točno opisatito put s.o. in the wrong — postaviti koga na laž, dokazati, da nima pravto put s.o. out of the way — spraviti koga s potislang to put s.o. wise — odpreti komu očislang to put the wind up s.o. — prestrašiti koga, dati mu vetraIII [pʌt]nounarchaic tepec, čudak, kmetIV [pʌt]noun& verb see putt -
9 command
1. verb1) (to order: I command you to leave the room immediately!) ukazati2) (to have authority over: He commanded a regiment of soldiers.) poveljevati3) (to have by right: He commands great respect.) zbujati2. noun1) (an order: We obeyed his commands.) ukaz2) (control: He was in command of the operation.) nadzor•- commander
- commanding
- commandment
- commander-in-chief* * *I [kəmá:nd]1.transitive verbukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati; (of) razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati;2.intransitive verbbiti poveljnik, ukazovati, vladatito command o.s. — obvladati seII [kəmá:nd]nounukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvoat s.o.'s command — na razpolago komuto be in command of — obvladati, znati kajat command — na razpolago; po ukazu -
10 law
[lo:]1) (the collection of rules according to which people live or a country etc is governed: Such an action is against the law; law and order.) pravo; zakon2) (any one of such rules: A new law has been passed by Parliament.) zakon3) ((in science) a rule that says that under certain conditions certain things always happen: the law of gravity.) zakon•- lawful- lawfully
- lawless
- lawlessly
- lawlessness
- lawyer
- law-abiding
- law court
- lawsuit
- be a law unto oneself
- the law
- the law of the land
- lay down the law* * *I [lɔ:]nounzakon, postava; pravo, pravoznanstvo; ( the) pravniki, pravniški poklic, American slang policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost; sport prednost (dana slabšemu tekmecu); figuratively milostni rok, odlogthe law of the Medes and Persians — nepreklicen zakon, stara navadato be a law unto o.s. — biti sam sebi zakon, ravnati po lastni voljito follow ( —ali go in for) the law — biti pravnik, študirati pravoto lay down the law — odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouoletter of the law — dosledno, dobesednolaw and order — mir in red, spoštovanje zakonovDoctor of Laws (LL.D.) — doktor pravaAmerican to call in the law — poklicati policijoII [lo:]interjectionBritish English vulgar pojte no! (izraz začudenja) -
11 obtain
[əb'tein](to get; to become the possessor of: He obtained a large sum of money by buying and selling houses.) pridobiti (si)* * *[əbtéin]1.transitive verbdobiti, doseči, pridobiti, preskrbeti si, prejeti; doseči (svojo voljo, željo); economy doseči (ceno);2.intransitive verbobstajati, biti priznan, biti veljavenjuridically to obtain by false pretence — z zvijačo priti do česa -
12 rub
1. past tense, past participle - rubbed; verb(to move against the surface of something else, pressing at the same time: He rubbed his eyes; The horse rubbed its head against my shoulder; The back of the shoe is rubbing against my heel.) drgniti2. noun(an act of rubbing: He gave the teapot a rub with a polishing cloth.) drgnjenje- rub down- rub it in
- rub out
- rub shoulders with
- rub up
- rub up the wrong way* * *I [rʌb]noundrgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika; figuratively udarec, napad, neprijetno srečanje; figuratively očitek, zbadanje; figuratively pomanjkljivost, nepopolnost; (= rub-stone) brus, oslathere's the rub — tu je težava, v tem grmu tiči zajecthere's a rub in it colloquially (ta) stvar ima eno težavoto give s.th. a good rub — dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)to have a rub with the towel — (o)sušiti se, otreti se z brisačoII [rʌb]transitive verb & intransitive verbotreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob); brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti ( with z); figuratively prebijati se ( through skozi)to rub one's hands figuratively méti si roke, biti zadovoljento rub one's hand over s.th. — z roko pogladiti kajto rub on s.o.'s feelings — (za)boleti kogato rub shoulders with s.o. figuratively družiti se s kom, biti zaupen s komto rub s.o. the wrong way figuratively iritirati, ozlovoljiti, ujeziti kogait rubs me the wrong way figuratively ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira methey rub through the world — prebijajo se, rinejo nekakoIII [rʌb]nounsee rubber -
13 scalp
[skælp] 1. noun1) (the skin of the part of the head usually covered by hair: Rub the shampoo well into your scalp.) lasišče2) (the skin and hair of the top of the head: Some North American Indians used to cut the scalps from their prisoners.) skalp2. verb(to cut the scalp from: The Indians killed and scalped him.) skalpirati* * *[skælp]1.nounskalp, koža lobanje z lasmi; téme; lasulja; gola, okrogla glava griča; kitova glava brez spodnje čeljusti; figuratively zmagovalska trofeja; American colloquially majhen zaslužek pri preprodaji (vrednostnih papirjev, vstopnic, vozovnic)to be out for scalps — biti na lovu na skalpe, figuratively iskati koga, ki bi nad njim stresli svojo jezo ali slabo voljo, biti napadalen, popadljivto have the scalp of figuratively premagati koga v debatito take s.o.'s scalp — skalpirati kogato take scalps figuratively premagati, poraziti, obvladati, ošvrkniti koga s kritiko;2.transitive verbskalpirati; odreti kožo z glave; figuratively neusmiljeno kritizirati; politics American slang (nasprotnika) izpodriniti, odžagati; economy American colloquially z malo zaslužka preprodati (vstopnice, vozovnice, vrednostne papirje, na črno) -
14 welcome
['welkəm] 1. adjective(received with gladness and happiness: She will make you welcome; He is a welcome visitor at our house; The extra money was very welcome; The holiday made a welcome change.) dobrodošel2. noun(reception; hospitality: We were given a warm welcome.) dobrodošlica3. verb(to receive or greet with pleasure and gladness: We were welcomed by our hosts; She will welcome the chance to see you again.) prisrčno sprejeti; razveseliti se4. interjection(used to express gladness at someone's arrival: Welcome to Britain!) dobrodošel!- be welcome to
- you're welcome!* * *I [wélkəm]1.noundobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlicoto bid s.o. welcome — želeti komu dobrodošlicoto give s.o. warm welcome — želeti prisrčno dobrodošlicoto wear out one's welcome colloquially biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje;2.adjectivedobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)to make s.o. welcome — lepo koga sprejetito be most welcome — priti kot nalašč, ravno pravyou are welcome to do it — prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!Thank you. -- (You are) welcome! — Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!and welcome — (ironično) če že hočete!, zaradi mene!May I take this book? -- Take it and welcome! — Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!;3.interjectiondobrodošel!; colloquially rad!, z veseljem!welcome home to London! — dobrodošel spet v Londonu!II [wélkəm]transitive verbizreči (voščiti) dobrodošlico, pozdraviti z dobrodošlico; prisrčno pričakati, sprejeti -
15 displeasure
[dis'pleʒə]noun (disapproval: She showed her displeasure by leaving at once.) nezadovoljstvo* * *I [displéžə]nounnevšečnost, nezadovoljstvo, čemernost, nevolja, zamera, jeza; nemilostto incur s.o.'s displeasure — ujeziti kogato be in displeasure with s.o. — biti pri kom v nemilostiII [displéžə]transitive verbrazjeziti, v slabo voljo spraviti; dolgočasiti -
16 god
[ɡod]1) ((with capital) the creator and ruler of the world (in the Christian, Jewish etc religions).)2) ((feminine goddess) a supernatural being who is worshipped: the gods of Greece and Rome.)•- godly- godliness
- godchild
- goddaughter
- godson
- godfather
- godmother
- godparent
- godsend* * *I [gɔd]nounbog, božanstvoGod knows, I don't — bog vegod grant! — daj bog!god forbid! — bog varuj!god of love, blind god — Amor, KupidoGod's Book — biblija, sveto pismolittle god — mali tiran, pašaII [gɔd]transitive verboboževati -
17 grace
[ɡreis] 1. noun1) (beauty of form or movement: The dancer's movements had very little grace.) gracioznost2) (a sense of what is right: At least he had the grace to leave after his dreadful behaviour.) vljudnost3) (a short prayer of thanks for a meal.) molitev pred jedjo in po njej4) (a delay allowed as a favour: You should have paid me today but I'll give you a day's grace.) odlog5) (the title of a duke, duchess or archbishop: Your/His Grace.) Vaša milost6) (mercy: by the grace of God.) milost•- graceful- gracefully
- gracefulness
- gracious 2. interjection(an exclamation of surprise.) za božjo voljo!- graciousness
- with a good/bad grace
- with good/bad grace* * *I [greis]nounmilina, dražest, privlačnost, ljubkost; okras; milost, naklonjenost, usluga; usmiljenje; molitev pred jedjo in po njej; British English dovoljenje, odločba; vljudnost; igra z obročem; naslov vojvode ali nadškofa (Your, His Grace)with a bad grace — nevljudno, neprijaznoto be in s.o.'s grace — biti v milosti pri komgrace to boot! — bog se nas usmili!in s.o.'s good graces — v milosti pri komII [greis]( with)okrasiti; počastiti; podpreti, podpirati; obdariti; poveličati -
18 ready
['redi]1) ((negative unready) prepared; able to be used etc immediately or when needed; able to do (something) immediately or when necessary: I've packed our cases, so we're ready to leave; Is tea ready yet?; Your coat has been cleaned and is ready (to be collected).) pripravljen2) ((negative unready) willing: I'm always ready to help.) pripravljen3) (quick: You're too ready to find faults in other people; He always has a ready answer.) pripravljen4) (likely, about (to do something): My head feels as if it's ready to burst.) tik pred tem, da•- readily
- ready cash
- ready-made
- ready money
- ready-to-wear
- in readiness* * *I [rédi]adjectivepripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri); voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot); commerce uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist; archaic takojšen (o plačilu)a ready consent — hitra, takojšnja privolitevready for sea — pripravljen za odhod na morje, za izplutjea ready pen figuratively spreten piseca ready reply — hiter, odrezav odgovora ready workman — spreten, okreten delaveca ready writer — pisatelj, ki hitro ustvarjathe readiest way — najpreprostejši, najlažji način ( to pay one's debts plačevanja dolgov)tickets ready! — pripravite vozovnice, prosim!I am ready to go — pripravljen sern za odhod, da gremhe is not clever, but he is ready — on ni bister, a kaže dobro voljohe is ready to get angry — on hitro vzkipi, se razjezito find a ready market (sale) — naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajohe seized the readiest weapon — pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v rokeready, steady, go! sport pripravljeni, pozor, zdaj!II [rédi]adverbpripravljeno, gotovo; takoj, precej; lahko; vnaprejIII [redi]noun(večinoma the ready) slang razpoložljiv, gotov denar; gotovinamilitary položaj puške, ki je pripravljena za streljanje; military at the ready — pripravljen za strel(janje) (o puški)IV [rédi]transitive verbpripraviti -
19 rile
[ráil]1.transitive verb colloquiallyrazjeziti, vznejevoljiti, spraviti v slabo voljo; American colloquially (s)kaliti (vodo, tekočino)to be riled at — biti razkačen, razjarjen nad;2.nounslangjeza, nevolja -
20 sort
[so:t] 1. noun(a class, type or kind: I like all sorts of books; She was wearing a sort of crown.) vrsta2. verb(to separate into classes or groups, putting each item in its place: She sorted the buttons into large ones and small ones.) sortirati- sorter- of a sort / of sorts
- out of sorts
- sort of
- sort out* * *I [so:t]nounobsolete usoda; žreb; prerokovanje (z žrebom)II [sɔ:t]nounvrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število; printing garnitura črk; plural razpoloženjea sort of — neke vrste, nekakafter a sort, in a sort — nekako, v neki meriin some sort — do neke mere, nekakoout of sorts colloquially čemeren, ne v redu, bolanof all sorts — vseh vrst, vsake vrsteof a sort, of sorts — slabe vrstea lawyer of a sort — odvetnik, vsaj po imenuhe is my sort — on je moje vrste, on je tak kot jazIII [sɔ:t]transitive verbrazvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati; intransitive verb skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)to sort out — razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti
- 1
- 2
См. также в других словарях:
vdáti se — vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vóljen — jna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na voljo: voljne, čustvene in razumske značilnosti / voljno dejanje ♦ jur. voljna sposobnost sposobnost osebe, ki ima za pravna dejanja potrebno voljo in volján vóljna o tudi ó prid., vóljnejši (ọ ȃ ọ̄) 1. ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke // imeti v takem položaju, da močno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
márati — am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdržáti — ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika